TEORETIČNA IZHODIŠČA MODELA:
Družine s kompleksnimi psihosocialnimi problemi so odporne (Walsh 2006); družine so mnogo več kot problemi, s katerimi se soočajo; od naravnanosti »česa ni in kaj bi moralo biti« h »kaj je in kaj bi lahko bilo« (Madsen 2007).
Pomen odnosne drže (biti spoštljiv in odgovoren zaveznik (Madsen 2007)).
Imamo razvito znanje za ravnanje (koncept delovnega odnosa in izvirnega delovnega projekta pomoči, socialne delo z družino (Čačinovič Vogrinčič 2006, 2007))
Socialni konstrukcionizem (sodelovalni pristopi: npr. kratka, v rešitev usmerjena terapija, narativni pristop).
IZZIV:
– Kako podpreti družine, ki jih Madsen (2007) poimenuje družine z mnogo stresi (pogosto sta v ospredju revščina in socialna izključenost), kjer zaradi zunanjih in notranjih pritiskov, ki jih družine doživljajo, prihaja do preobremenitve in s tem do destabilizacije družine. Madsen (ibid.) pravi, da se lahko krize in kronični stres, ponavljajo leta in leta, lahko se prenašajo tudi iz generacije v generacijo – kako podpreti družine h koraku od starih problemov k novi prihodnosti?
– Kako preseči nepovezanost različnih virov pomoči, ki jih prejemajo družine s kompleksnimi psihosocialnimi problemi (vsem družinam v projektu je skupna revščina)? Kako narediti korak od kulture pritoževanja h kulturi akcije?
SHEMATSKI PRIKAZ OSNUTKA MODELA:
VIRI:
Čačinovič Vogrinčič, L. Kobal, N. Mešl, M. Možina (2005), Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Čačinovič Vogrinčič, G., (2006b): Socialno delo z družino; Fakulteta za socialno delo; Ljubljana.
Madsen, C. W., (2007): Collaborative Therapy with Multi-stressed Families. The Guilford Press, New York.
Walsh, F. (2006), Strenthening Family Resilience. New York/London: The Guilford Press.